080 16 33

Iskanje nepremičnine

Poslovne enote

Maribor –Sedež družbe

Ulica heroja Bračiča 6
 02/600 1800
 02/600 1801
 080 16 33
 info@atrium.si

PE LENART

Partizanska 31 (poslovna stavba Lesotrg)
 02/600 1800
 02/600 1801
 051/426-500
 info@atrium.si

Ustavni sodniki razveljavili davek na nepremičnine

Ponedeljek, 31. marec 2014

Ustavni sodniki so bili soglasni: zakon o davku na nepremičnine ni v skladu z ustavo.

Ljubljana – Zakon o davku na nepremičnine je v celoti v neskladju z ustavo, so razglasili ustavni sodniki. Zakon o množičnem vrednotenju pa je v nasprotju z ustavo v delu, ki se nananša na obdavčitev z davkom na nepremičnine. Tako je brez vsake vrednosti zdaj tudi novela zakona o davku na nepremičnine, za katero je državni zbor glasoval včeraj.

Občine lahko spet uporabljajo stare dajatve: nadomestilo, davek na premoženje iz zakona o davkih občanov in pristojbino za gozdne ceste. Davek na premoženje velike vrednosti, ki tudi ne velja več, je bil prihodek državnega proračuna.

Ustavno sodišče je postopek za oceno ustavnosti začelo na zahtevo skupine poslank in poslancev državnega zbora, državnega sveta, Mestne občine Koper, Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije ter na pobudo občine Rogašovci. Danes so ustavni sodniki razglasili, da so sklenili razveljaviti zakon o davku na nepremičnine, za katerega je državni zbor na predlog vlade glasoval 29. novembra 2013.

Pobudniki so v povezavi s 5. členom razveljavljenega zakona, ki ureja davčno osnovo, zahtevali tudi ustavno presojo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.

Vračajo se stare občinske dajatve

Poročevalka o davku na nepremičnine ustavna sodnica dr. Etelka Korpič Horvat je danes med ustno razglasitvijo odločitve ustavnih sodnikov povedala: »Z odločbo št. U-I-313/13 z dne 20. marca 2014 je Ustavno sodišče Republike Slovenije  odločilo, da se zakon o davku na nepremičnine (v nadaljevanju ZDavNepr) razveljavi in da je zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (v nadaljevanju ZMVN) v neskladju z ustavo, kolikor se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja. Do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin se uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena ZDavNepr.«

Omenjeni 33. člen zakona o davku na nepremičnine je našteval predpise o dajatvah, ki so nehali veljati z uveljavitvijo zakona o davku na nepremičnine. Zato bodo občine do nadaljnjega spet uporabljale tri dajatve, ki so se od nekdaj stekale le v občinske blagajne: nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na premoženje po zakonu o davkih občanov in pristojbino za gozdne ceste.

Državni proračun je ostal brez davka na premoženje večje vrednosti

Vlada in državni zbor sta z zakonom o davku na nepremičnine odpravila tudi zakon o davku na premoženje večje vrednosti, ki so mu bili nazadnje zavezani lastniki, če so imeli v nepremičnem premoženju več kot 500.000 evrov posplošene tržne vrednosti. Vrednosti nepremičnin so se seštevale. Ta dajatev, ki jo je z Zujfom uvedla vlada Janeza Janše, je bila vir državnega proračuna. Po odmeri za leto 2013 se je na odločbe pritožilo kar 45 odstotkov zavezancev, številni so bili s pritožbami uspešni.

Zakona o davku na premoženje večje vrednosti ustavno sodišče ni »obudilo k življenju«, ko je razveljavilo zakona o davku na nepremičnine, saj tega davka ni v prvih petih alienejah 33. člena zakona o davku na nepremičnine. Ustavno sodišče je občinam omogočilo, da znova uporabljajo predpise iz prvih petih alienej, to pa so določeni členi zakona o davkih občanov, zakona o stavbnih zemljiščih ter občinski odloki, ki so bili izdani na podlagi VI. poglavja zakona o stavbnih zemljiščih, določene člene zakona o graditvi objektov, 49. člen zakona o gozdovih in določene člene zakona o davčnem postopku.

Vsi ustavni sodniki so se strinjali

»Ustavno sodišče je odločbo sprejelo soglasno v sestavi devetih sodnic in sodnikov. Sodnice mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič-Horvat in dr. Jadranka Sovdat ter sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič in Jan Zobec so dali pritrdilna ločena mnenja,« je še povedala ustavna sodnica Etelka Korpič Horvat.

Združene sile proti davku na nepremičnine

Ustavno sodišče je postopek za oceno ustavnosti zakona o davku na nepremičnine začelo na zahtevo skupine poslank in poslancev državnega zbora, državnega sveta, Mestne občine Koper, Združenja občin Slovenije, in Skupnosti občin Slovenije. Vsi ti predlagatelji imajo po zakonu o ustavnem sodišču pravico, da oceno ustavnosti zakona ali drugega predpisa zahtevajo takoj ob uveljavitvi. Zanje torej ne velja enako pravilo kot za državljane, ki lahko svojo pritožbo na ustavno sodišče naslovijo šele, ko izčrpajo druge pravne možnosti.

Pobudo v povezavi z  zakonom o davku na nepremičnine je ustavno sodišče dobilo ob občine Rogašovci, ki po predvideni ureditvi v prehodnem obdobju ne bo imela pravice do svojega deleža pri davku na nepremičnine, ker leta 2012 od svojih občanov ni pobirala nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Po zakonu o davku na nepremičnine namreč občine v letu 2014 iz nove dajatve dobijo toliko, kolikor so leta 2012 zbrale z nadomestilom.

Ustavni sodniki so 6. februarja sklenili in dan pozneje sporočili, da bodo do končne presoje ustavnosti zadržali izvajanje vseh določb v zakonu o davku na nepremičnine, ki omogočajo in urejajo odmero davka v letu 2014.

Štirje od devetih ustavnih sodnikov so ob začasnem zadržanju v ločenem mnenju pojasnili, da so se sami zavzeli, »za zadržanje ZDavNepr v celoti, kot so predlagali skupina poslancev in poslank Državnega zbora, Državni svet, Združenje občin Slovenije, Skupnost Občin Slovenije in Mestna občina Koper«. Po njihovem predlogu bi država do končne odločitve o ustavnosti zakona o davku na nepremičnine še uporabljala dajatve, ki so z uveljavitvijo zakona o davku na nepremičnine nehale veljati.

Pred ustavnimi sodniki je bila skoraj polovica zakona

Predlagatelji so pred ustavnim sodiščem izpodbijali velik del zakona o davku na nepremičnine, ki ima 34 členov: 2. , 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 14, 15., 25., 26 in 33. člen. »Predlagatelji izpodbijajo 2. , 4. do 11., 14, 15., 25., 26 in 33. člen zakona o davku na nepremičnine. Ti členi urejajo davčne zavezance, davčno osnovo, davčne oprostitve, davčne stopnje, odmero davka in pravna sredstva zoper odločbo o odmeri, zavarovanje plačila davčne obveznosti ter način delitve davčnih prihodkov med občino in državo. V zvezi z izpodbijanim 5. členom zakona o davku na nepremičnine, ki se nanaša na davčno osnovo, predlagatelji zahtevajo tudi presojo ustavnosti zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin,« je na javni obravnavi 27. februarja naštevala ustavna sodnica, poročevalka o davku na nepremičnine dr. Etelka Korpič Horvat.

 

Vir: Delo.si

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Atrium nepremičnine d.o.o.